nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Toda po branju (katerekoli) knjige gledaliških kritik se zazdi, da je tudi ta snop zapisov o nečem, kar je bilo nekoč živo, mrtev, brez izvirnega predmeta za vselej izgubljen v spominu nekdanjih udeležencev ali opazovalcev, sam pa zdaj pripovedujoč neko povsem drugo, od svojega predmeta že popolnoma neodvisno zgodbo. Ta občutek je toliko močnejši ob branju Inkretovih kritik, ki s(m)o jim ob času nastanka pripisovali najrazličnejše dodatne zvene in šume, zdaj pa je treba preprosto verjeti njihovemu avtorju, ki v uvodu zapiše, da niso bile »nikdar zlonamerne.«
Take se namreč tudi kažejo bralcu post festum: nenehno angažirane, polne živega in intenzivnega interesa za stvar samo, brez kakršnihkoli »eksternih« namigov ali ekskurzov, ki bi jih lahko (še) danes identificirali kot pristranske, neobjektivne, »subjektivistične«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani