nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Tisto, kar po »umorjenem« gledališču ostane, naj bi bila gledališka kritika, sicer zapisana na rumenečih časopisnih ali knjižnih straneh, vendar večno živa. Toda po branju (katerekoli) knjige gledaliških kritik se zazdi, da je tudi ta snop zapisov o nečem, kar je bilo nekoč živo, mrtev, brez izvirnega predmeta za vselej izgubljen v spominu nekdanjih udeležencev ali opazovalcev, sam pa zdaj pripovedujoč neko povsem drugo, od svojega predmeta že popolnoma neodvisno zgodbo. Ta občutek je toliko močnejši ob branju Inkretovih kritik, ki s(m)o jim ob času nastanka pripisovali najrazličnejše dodatne zvene in šume, zdaj pa je treba preprosto verjeti njihovemu avtorju, ki v uvodu zapiše, da niso bile »nikdar zlonamerne.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani