nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Iz branja Inkretovih gledaliških presoj je mogoče ponovno začutiti (in razviti) temeljni paradoks gledališke kritike, ki ga je nekoč ponazoril s prispodobo popolnega zločina. Tisto, kar po »umorjenem« gledališču ostane, naj bi bila gledališka kritika, sicer zapisana na rumenečih časopisnih ali knjižnih straneh, vendar večno živa. Toda po branju (katerekoli) knjige gledaliških kritik se zazdi, da je tudi ta snop zapisov o nečem, kar je bilo nekoč živo, mrtev, brez izvirnega predmeta za vselej izgubljen v spominu nekdanjih udeležencev ali opazovalcev, sam pa zdaj pripovedujoč neko povsem drugo, od svojega predmeta že popolnoma neodvisno zgodbo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani