nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Slika nima niti romantičnega patosa niti ideološkega predznaka - to so žrtve v temeljnem eksistencialnem smislu, ki v popolni izničenosti, v obupnem smradu gnitja postajajo strašljiva znamenja estetske distance: slikarska snov je tisti alkimistični agens, ki mrzlo, znojno meso spreminja v prah minljivosti - toda nikdar pozabe! ni enostaven slikar, ker ni angažiran umetnik. Brutalnost zunanjega sveta je presnovil v brezčasno bivanje, v mrliško tihožitje, v katerem se je mučna neposrednost sporočila (rigor mortis, ki je ukleščil glave v bolestnih držah in grimasah, otrdeli penis nad odmrlim, mlahavim telesom) ohranila tako, da je postala zadnji člen velike slikarske tradicije, sklepno dejanje njenega ponovnega umetniškega vstajenja v zatonu nasilnega stoletja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani