nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Od osmega leta naprej je bil brezdomček, od desetega pri popolnoma tujih ljudeh; razmeroma imoviti strici so mu iz nekakšne slabe vesti - imelo ga je vse sorodstvo, bil je fleten otrok - dajali denar »za priboljšek«, kar je po takratnih predstavah pomenilo kupico vina in mogoče še žemljo. Zelo zgodaj je bržkone opazil, da ga tak »priboljšek« tudi razveže prirojene osebnostne zaprtosti in nelagodnosti; za vsa kasnejša leta namreč velja, da je ob vstopu v gostilno najprej molčal in sedel za čisto zadnji vogal mize in da je spregovoril šele sčasoma. , ki je bil eden njegovih največjih in brezpogojnih občudovalcev, je v Spominih zapisal: Le za dve stvari sem ga obžaloval: da je tako težko govoril in jecljal in pa da je zabredel včasih v grde kvante, katere je osolil in zapopral tako, da so pobegnile vse ženske in ni mogel nehati smeh mladega sveta okoli njega...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani