nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Praluč in svetovni duh sta mu bila nekaj, kar je antičnim filozofom bil - vesoljna izvirna sila naklonjenosti in reda, nekaj, kar drži kozmos skupaj, da se ne razčrepini in raztrešči; in da se ljudje ne pobijejo med seboj. Ljubezen mu je torej bila skoraj filozofsko religiozen pojem, kot kasnejšemu ruskemu filozofu Solovjovu; je v zvezi z našim pesnikom navajal prvi Prijatelj: gre za pojmovanje vseobsežne podstave sveta, v človeški izkušnji pa seveda še posebej in najbolj očitno za razmerje med žensko in moškim, ki je vsakomur tudi izkustveno dosegljivo.
Kasneje so zamerili predvsem ženskarstvo in pitje; oboje je bilo po videzu bogve kolikokrat izpričano in prav tolikokrat poenostavljeno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani