nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Kljub prepoznavnemu režijskemu izrazu je njegovo delo izrazito teamsko (vodstvo Schaubühne je prevzel skupaj s koreografinjo Sasho Waltz in dramaturgoma Jensom Hilljejem in Jochenom Sandigom, o skupinskem delu pa govori tudi igralec André Szymanski, Gary v S & F, ki med drugim pravi, da so vaje pri Ostermeierju »kot prazniki«) in na poseben način prekinja avtoritarno tradicijo velikih nemških režiserjev, morda najočitnejšo pri, ki je skoraj trideset let pred Ostermeierjem prevzel vodstvo istega gledališča. Nadalje je Ostermeier nenehno angažiran, kar je mogoče razbrati iz repertoarja že v Die Baracke in tudi v sedanjem gledališču (mlada angleška, škotska, nemška, ruska dramatika, angažirane uprizoritve skandinavskih avtorjev itn.; Ostermeier je svoje gledališče tesno povezal z dramskim avtorjem), iz njegovih utemeljitev lastnega početja (nekemu članku o »gledališču v času njegovega vzpona« denimo daje za moto revolucionarne besede Gramscija), od utopizma flower- generacije pa ga
temeljno loči zagovor realizma kot uprizoritvenega postopka (realizem zanj ni preprosta kopija sveta, kakor se kaže, temveč vizija sveta, ki ga spremlja težnja po spremembi; »srce realizma je tragedija vsakdanjega življenja«).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani