nova beseda iz Slovenije

DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:

Avtorica namreč svojo zgodovinsko študijo o razvoju, oblikah, namenu in pomenu skrinje v človekovem življenju začenja v starem Egiptu in jo prek antike in različnih zgodovinskih obdobij spelje vse do uporabe skrinje recimo pri volitvah (»u ta črna skrinjca vrgu je svoj glas,« poje), zmrzovalne skrinje, kontejnerjev ali črne skrinjice v letalstvu. Seveda pa je glavnina pozornosti namenjena razvoju in uporabi »klasične«, »babičine« skrinje na Slovenskem, še posebej Goriškem, ki je bilo vedno pod močnim kulturnim vplivom severne Italije, od koder naj bi prišel tudi najbolj reprezentančni kos pohištva tradicionalne slovenske ljudske kulture ženitovanjska skrinja. Največji pomen (uporabnost) so skrinje imele od konca 17. do konca 19. stoletja, ko so jih začele nadomeščati omare in se je njihova uporaba bistveno spremenila - na njih se je sedelo (in so nekako predhodnice sedežne garniture), spremenile so se v zajčnike in, zgorele v peči, v najboljšem primeru pa bile prenesene na podstrešje in od tam kakšna tudi v muzej, vikend ali kot spomin na stare čase v meščansko stanovanje.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA