nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
z oddelka za zgodovino in uporabno umetnost Narodnega muzeja v Ljubljani je k pisanju knjige tako rekoč prisililo sodelovanje pri dveh razstavah o tem največjem in najkakovostnejšem industrijskem obratu v 19. stoletju na Dolenjskem. Za kompleksnejši oris železolivarne, ki je občasno zaposlovala celo do tisoč delavcev, je poleg drugih virov pregledal tudi devetnajst fasciklov družinskega arhiva lastnikov železarne, deponiranega v Hišnem, dvornem in državnem arhivu na in za katerega je potrebno posebno dovoljenje (na naše nezavedanje pomena plemstva za razvoj naših krajev med drugim v uvodu h knjigi opozarja Stane). Ker je železarna poleg strojev in delov zanje, gradbenih elementov in še česa »uporabnega« izdelovala tudi nagrobnike (pri tem je treba spomniti na železne, ki jih je žal po dolenjskih in belokranjskih pokopališčih le še za vzorec), vodnjake, mostove (nekdanji Čevljarski, danes most na Poljanskem nasipu), ulične svetilke (morda tudi tiste na beneškem Markovem
trgu), se avtor na koncu loteva še spomeniškovarstvenih vprašanj. M. Vo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani