nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Tretjerazredno lesno lepilo sovjetskega bloka, ki jih je najprej sploh povezoval, se je stopilo, in če tisto, kar je prišlo nadomestit vegasto strukturo, ni bilo vedno čisto jasno ali konsistentno, to ne pomeni, da je sama struktura obdržala kaj dosti več od retrospektivno izginjajoče nezakonitosti do zapuščine. Ta dan, z drugimi besedami, ni prišel nekega dne zato, ker je sonce zašlo v tistem določenem imperiju in pustilo za seboj veliko majhnih atomiziranih individualnih časovnih območij, vsako s svojim lastnim virom svetlobe in evforično ekspanzivno prepletenostjo optičnih kablov, ki vodijo v vse smeri, ki so vsesmerni, a vedno priključeni na heterogeno translokalno omrežje, ki je nedostopno za temeljite univerzalne generalizacije. Ves proces sta v začetku spremljala tako lepljiv občutek monokulturne regresije kot osvobajajoč občutek osvoboditve, vročične mešanice, ki bodisi očisti bodisi ubije, odvisno od ravni protiteles, ki jih je družbi uspelo
nakopičiti v svojem kolektivnem krvotoku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani