nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Ljudje, nekoč polni veselja in nalezljivega smeha, so se pod težo boja za vsakdanji kruh začeli vesti kot prikazni, kot bavčiji. Edino mesto, kjer je še sijalo sonce in kjer so bili vsakdanji problemi videti daleč in dobesedno tam spodaj, so bila široka pleča koroških gorskih osamelcev in tja se je za vedno zatekel tudi možak iz Mežice.
Kako lepo mu je bilo tam zgoraj - edino, s čimer se je spopadal, je bila narava: viharji, veter, sneg in mraz.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani