nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Veliko dolguje času, ko je vzbrstela v topli gredi neoavantgard, to so 50., še bolj pa 60. leta prejšnjega stoletja, čeprav se mnoge struje navezujejo na starejše, a bolj literarne predhodnike, kot so Mallarmé z legendarnim »metanjem kocke, ki nikoli ne ukine tveganja«, pa Apollinaire s Kaligrami in množica avantgardistov, ki jima je sledila. Radikalnejši vizualci in konkretisti spet trdijo, da njihovo ustvarjanje ne korenini v zgodovini umetnosti ali literature, ampak izhaja iz množičnih komunikacijskih sredstev, se pa oboji strinjajo, da se - kot je v manifestu zapisal Pierre Garnier - vizualne pesmi ne »bere«, ampak je treba pustiti, da »naredi vtis«. Takšna poezija zahteva aktivnega »bralca« in prav takšen odziv, a odziv občinstva je praviloma skromnejši od velikih pričakovanj in neokusno šablonsko je dejstvo, da je vizualno in konkretno poezijo še najbolj hvaležno sprejel »kapital«, ki jo je postavil v službo tržnega komuniciranja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani