nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
predstavlja svojega Orgona tako, kot da se ta popolnoma jasno zaveda svoje naivnosti in omejenosti, še zlasti svoje notorične neumnosti, v kateri se je pustil tako do konca zapeljati evidentnemu hinavcu, da pa iz Tartuffove zanke zdaj več ne more in vsemu navkljub tudi noče.«), pa tudi drugod ( v Gospodu iz, Baptista v Ukročeni trmoglavki, Silverman v Večnih mladeničih ali Higgins v Pigmalionu). Različne igralske registre je pokazal tudi v vlogah, kot so npr. Pajot v Ljudožercih, Teiresias v Antigoni, Polonij v Hamletu ali Župan v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, zagotovo emblematičen pa je bil njegov igralski nastop skupaj s sinom v Mametovem Življenju v gledališču, o katerem je kritičarka Rapa zapisala: »V diskretni režiji ... je zablestel z do podrobnosti izdelano psihološko igro. Njegov, uveljavljeni, vase zagledani, za laskanja dostopni, več: izzivajoči jih 'stari mojster', prehodi pred našimi očmi vso pot navzdol, od ... poučevalca mladega kolega pa tja do odvečnega
'gledališkega rekvizita', ki ... zavistno opazuje mladega, ko vadi vloge, pozablja svoj tekst in 'vrže' predstavo, nesposoben, da bi zapustil gledališče ... ki je vse njegovo življenje«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani