nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Tako je igralkina interpretacija najučinkovitejša v trenutkih »počitka«, v tihih, skorajda šepetajočih, neslišnih odmorih nemoči, v nehotenih pogledih ven iz formalizirane poze, v osredotočenju na notranji pogled, ki za trenutek pozabi na zunanjo podobo lastne nesreče, temveč z njo resnično zaživi. Igralkina pripoved je sicer tekoča, dovolj mehka in na meji obupa, vendar čez le redkokdaj seže; po volji režije pa se njena zgodba tudi ne konča simbolno srhljivo, s telefonsko žico (njegovim nekdanjim, odsotnim glasom), zadrgnjeno okrog vratu, z lastno dokončno onemelostjo, temveč s »fotogeničnim« sesedenjem vase, ko so vse možnosti pravzaprav še odprte ...
Formalizirano
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani