nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Tako kakor večina njegovih predhodnikov in naslednikov, z najbolj očitno izjemo tistih, ki so bili zaposleni pri plemiških naročnikih, npr. pri Valvasorju in Attemsih, je dobival predvsem cerkvena ali s Cerkvijo tesno povezana, zlasti bratovščinska naročila, zato v njegovem opusu prevladujejo velike oltarne podobe. Te je delal sicer solidno, a praviloma rutinsko; na to kaže že (v »restavratorskem« katalogu poudarjeno) dejstvo, da na njegovih slikah praktično ni najti pentimentov, pa tudi to, da je večkrat ponavljal tako celotne kompozicije kakor posamezne like, pri čemer je tako prve ko druge (verjetno tudi po želji naročnikov) pogosto povzemal po grafičnih predlogah, predvsem po posnetkih del priljubljenih poznobaročnih italijanskih mojstrov.
Poleg oltarnih podob je v njegovem opusu mogoče najti tudi nekaj malega portretov, ki pa so, zanimivo, praviloma tretjerazredni (z izjemo najbolj znanega, leta 1746 nastalega Portreta grofa Lamberga, ki je bil slikarju očitno tako
zoprn, da se je z upodobljenčevo karakterizacijo za spremembo resnično potrudil) in še manj še slabših vedut, potem pa je seznama že skoraj konec: ostanejo predvsem tihožitja, ob teh pa se srečamo z docela drugačnim Metzingerjem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani