nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Med nastopajočimi so najprepričljivejši protagonista - hladno preračunljivi (Edward Clug) in odmaknjeno strastna Jacinta () -, (), ki z diskurzivnimi pastmi in limanicami telesne govorice zapleta šentflorjanske odnose, in koreograf v vlogi dacarja (namesto poškodovanega), kar zadeva ansambel, pa mu je uspelo več potegniti iz njegovega ženskega kot moškega dela.
Sicer pa dramaturške intence interpretacije besedila slovenske moderne ostajajo nejasne; ni namreč jasno, zakaj skorajda povsem umanjkata napetost in ambivalentnost iz besedila (glede na to, da se predstava v njem »navdihuje«), v predstavi pa ju nadomešča hladno, tehnizirano okolje, v katerem med liki edini izstopa. Razlog tiči tudi v drugih elementih; poleg scenografije, ki ne seže dlje od neposrednega razumevanja »slovenske zaplankanosti« z lesenimi stenami, spuščajočimi se s stropa in prepredenimi z okni in kukali, zlasti v kompozicijsko zamejeni glasbi, zvedeni na poenostavljene tehno ritme - ta je
zgolj mestoma strukturirana z montiranimi vložki, denimo v prizoru omizja - in na ponavljajočo »čustveno« melodijo v prizorih med in Jacinto.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani