nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Obod prizorišča je tudi prostor treh godcev (čelo, tolkala, tuba), v živo spremljajočih Pandurjevo infernalno koreografijo z Bregovićevo (včasih nevarno znano) glasbo, ki dogajanje ustrezno podpira, na trenutke (zlasti v prepričljivem finalu, kaotičnem prepletu derviševske koreografije, frenetičnih tolkal, špricanja vode in nevarne obsedenosti razgaljenih teles kaznovanih duš-beguncev-vojakov; nad vsem oglušujoč zvok »odrešilnega« helikopterja) pa mu daje tudi bistveni poudarek.
se je z nemškim Infernom nekoliko odprl v prostor, v katerem živi in ki ga je do zdaj prekrival s simbolno nabito, a zaprto novodobno rokokojsko pozlato, izvirajočo iz absolutne (metafizične?) narave estetskega, skorajda brez zunanjih (socialnih, eksistencialnih, historičnih) zastranitev. To je glasno, (formalno) napeto, predano gledališče, ki pa bolj govori skozi temeljno zasnovo sveta kakor v njegovih detajlih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani