nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Današnja drama o Terezini predanosti in zvestobi Bogu lahko prikliče v gledalčevo zavest subverzivnost njene totalne ljubezni znotraj uveljavljenega samostanskega življenja, postavlja pod vprašaj poslanstvo in smisel njene žrtve in kritično osvetli ravnanje ustanove, ki si iz biografij svojih mučenikov vselej izbira le tisto, kar jo dodatno utrjuje v njeni moči.
Režiser je ob sodelovanju dramaturga v uprizoritvi poudaril nasprotje med svetlo prvinsko spontanostjo Terezine ljubezni in temno samozatajevanostjo starejših karmeličanskih sestra, med njihovo zatrto individualnostjo in telesnostjo (posebej izraženo s kostumi) ter živo odprto rano, ki jo ves čas slutimo pod Terezinimi obvezami na rokah (skozi dogajanje jo nakazujejo njej ljuba trnjeva stebla vrtnic). Slikovito nasprotje je med sivimi samostanskimi stenami, polnimi nevarno ostrih rezil, in poetično pravljičnostjo, ki jo s svojo notranjo vero in potezami čopiča oživlja, je na prizorišču vzpostavila scenografka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani