nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Kajti v tkanju in »tkanini« teh slikarskih del, v skušnji in spoznanju, ki nista vezana le na slikarstvo, razkrivamo - domujejo - ugotovitve in odkritja, ki niso kar tako, vnaprej, za vsakogar in vsakomur pregledni, jasni, razumljivi; četudi temeljijo v osnovnih likovnih, umetnostnih odnosih modernizma, ki vodijo k Monetu in Cézannu pa vse do Newmana in Viallata.
Čeprav je evidentno, da je pri nas slikarstvo v krizi, »zamiku«, »odlogu«, je treba reči, da to ni »krivda« agresivnosti - razmaha - novih ustvarjalnih praks, ampak ga v odloženost, zamik, neprisotnost silijo predvsem nemoč in neizdelanost, nerezistentnost posameznih (slikarskih in slikarjevih) poetik, odmaknjenost, zastoj in neodločnost - lastnega - razvoja, prodornosti, prodora v estetsko, etično in likovno prisostvovanje. Zato, nenadoma (razen izjem, izjemoma vitalnih in kakovostnih posameznih slikarjev, omenim naj le,,, Červeka, ki še »uporno« vztrajajo v tej zvrsti) zdaj čast slikarstva spet - ponovno in
nenadejano in kar nenadoma - »rešuje« Grudnova podoba, ki smo jo že pozabljali in skoraj odpisali, namreč njegovo znanje in umetniško visoko lego, njegovo vezanost - zavezanost - najvišjim etičnim in (pa) estetskim normam modernizma, v stoletju, ki mineva, a v resnici s svojimi spoznanji, znanji in odkritji in revolucionarnimi premiki nikoli ni bilo zares odmaknjeno, izbrisano iz našega spomina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani