nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Čas je objektivnost, v katero se zaletava naša subjektivna sla s svojimi novoletnimi, stoletnimi in tisočletnimi zabavami, proslavami, bilancami, mejniki in prelomnicami. Stoletje, tisočletje, ki ju mi »živimo«, se od njiju poslavljamo in jima nazdravljamo, sta naš ritualni dogovor, iluzionistični trik časa, s pomočjo katerega smo iz velike gmote večnosti iztrgali milisekundo, jo povzdignili na prestol »magičnega trenutka« in jo razdelali v nekakšen virtualni hologram, ob katerem se naš spomin zazre nazaj v stoletje in tisočletje in si ustvari željeno vizijo (ali pa iluzijo) o stoletju in mileniju pred seboj. To smo zlasti zagnano počeli pred letom dni, ko smo tisočletje začeli pisati z dvojko, a smo potem kmalu pozabili na milenijske okraske in apokalipse in zaobljube, da je leto 2000 sveto leto, namesto tega pa smo se doma soočali z realnostjo »treh vlad v enem letu«, Miloševićevim padcem in preštevanjem volilnih glasov na Floridi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani