nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Avtor razvija dramsko dejanje na osnovi biografskih drobcev o dveh slikarjih - znamenitem impresionistu (1867-1943) in pri nas manj znanem prekmursko-madžarskem slikarju Lajošu (1900-1945) - ter okoli umetniškega dogodka, na katerem sta se življenjski in umetniški poti umetnikov javno najtesneje dotaknili (otvoritev Vrečičeve samostojne razstave 226 slik 30. septembra 1928 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani). Da ne zanima realistično povzemanje zgodovinsko preverljivih dejstev, ampak umetniška prepričljivost in univerzalnost uprizorjenega, ne kažejo le zabrisana imena odrskih oseb, ampak tudi v »svetopisemsko« univerzalnost razprta dramaturgija (pasijonskih postaj), pesniško privzdignjen in mnogopomenski jezik in slog dialoga ter sporočilnost, ki se širi v koncentričnih krogih iz osrednje zgodbe o slikarjih, umetnosti, družbi, zgodovini in erotiki v smeri splošneje veljavne »legende« o sleherniku, njegovih idealih, iluzijah in blodnjah ter o neogibni minljivosti. Vlak čez jezero je
otožna hvalnica slehernikovega popotovanja skozi življenje, ki dobi zadnjo in dokončno vrednost šele s smrtjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani