nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Dnevnik namreč ni bil namenjen objavi, ampak je bil napisan zato, ker je to avtorja »veselilo in ker ob slutnji, da vojne ne bo kmalu konec, ne bi hotel pozabiti in v spominu pomešati, kar se je tedaj dogajalo«. Urednik je črtal približno tretjino besedila (največ zapisov o hrani) - in kar je ostalo, je skoraj petsto strani debela in v trde platnice vezana knjiga s številnimi fotografijami iz tistega časa; to ji daje pridih zgodovinskega albuma. je v uvodu napisal, da je dnevnik bogat vir za zgodovinarje različnih strok, »a najbolj bo nagrajen tisti, ki bo užival v presežku: v drži Milčinskega v kaosu zgodovine, v načinu gledanja na tek sveta, v ironičnem odnosu do teatra zmešnjav, v distanci«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani