nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Če hočemo danes preživeti, moramo svoje bivanje usmeriti v solidarnost z vsem, kar živi in doživlja človeštvo. Sv. je bil v tem smislu gotovo eden prvih, ki je vzel vso stvar zelo zares, skratka; sv. je svoboda, ki postane vsem vse in zato tudi najimenitnejši uresničevalec evangelija.
Vendarle se mi zdi, da bi slovenskemu prostoru prej pripisal ta naivni, pasivni humanizem; na TV ekranih se nam lačni otroci Afrike smilijo, medtem ko nismo pripravljeni pomagati ostareli sosedi!? Ta problem ste sami elegantno izpostavili v svoji pesmi Revščina bogatih in bogastvo revnih, kjer govorite, da v »svetišče« hodijo visoki gospodje, fine dame, dekleta... in se ne zmenijo za razcapanca brez nog, ki prosi vbogajme!?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani