nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Pred nami je tako zaporedni pastiš telesnih, vizualnih in zvočnih izbruhov, ki nam nemara pripovedujejo zgodbo o vzajemni samoti, ločenosti moškega () in ženskega principa, njunem pričakovanju dotika in beckettovskem vztrajanju v praznini.
Pri tem moškega zaznamuje razposajena vdanost, žensko izvirna kljubovalnost, njuno srečanje pa je kljub zaključnemu prizoru, nakazujočemu spolno združitev, v resnici neizvedljivo. Uprizoritev, zarisujočo se v lirično esejistični gledališki prostor nekje med instalacijo in performansom, je na trenutke hermetična v absolutni asociativnosti in sploščena v konceptualističnih podaljških, čeprav še vedno dovolj igriva, da se osvobojeno nadaljuje v gledalčevi perceptivni domišljiji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani