nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Tako se pred nami vrstijo kratki prizori, v ritmično urejeno celoto uokvirjeni in razčlenjeni s počasnim odmetavanjem kamnov, ki si jih je za prsi nabrala, kontrapunktično dogajanje v prostoru pa ustvarja skoraj viden zvok vodnih kapelj (po zamisli) na ozvočeno podlago, ki ga je mogoče tudi upravljati oziroma ritmično variirati. Pred nami je tako zaporedni pastiš telesnih, vizualnih in zvočnih izbruhov, ki nam nemara pripovedujejo zgodbo o vzajemni samoti, ločenosti moškega () in ženskega principa, njunem pričakovanju dotika in beckettovskem vztrajanju v praznini.
Pri tem moškega zaznamuje razposajena vdanost, žensko izvirna kljubovalnost, njuno srečanje pa je kljub zaključnemu prizoru, nakazujočemu spolno združitev, v resnici neizvedljivo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani