nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Kakor je dinamičen študij, pa je dinamično tudi njegovo igranje, ponovitve, ki so mučne samo, dokler jih razumemo kot počasno umiranje, kot monotono nalaganje apnenih nanosov v naše žile; v igralskem ponavljanju pa se v resnici skriva življenje gledališča. In paradoksno: v ponovitvi v resnici sploh ni ponovitve, temveč življenje samo, in tudi v Matohovem igralstvu ni ponovitev, čeprav bi težko rekli, da njegovega sloga ne prepoznamo že prvi hip, ko stopi na oder.
Na njem stoji trdno, čeprav se zdi, da se nenehno nerodno maje, da po njem hodi kakor po žerjavici, da tudi, ko je v replikah popolnoma suveren, v resnici nekje zadaj dvomi, da kljub igralski natančnosti vselej niha med zastavkom in robom lika - s tem pa mu daje nenehno živo prezenco, ki se s podija neizbrisno seli v gledalsko zavest.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani