nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Bojim se, da bo takšno zares minimalno »državno jamstvo« posameznikom in skupinam, »da se svobodno in neovirano ukvarjajo s kulturno ustvarjalnostjo«, precej omejilo ne le obseg in kvaliteto »umetniških dosežkov, mišljenja in pesništva«, ki »sami po sebi ustvarjajo tisti smisel človekovega življenja, ki mu ga dajeta lepota in iskalstvo«, ampak tudi šesto od osnovnih načel NKP, »usmerjenost v evropske kulturne izmenjave«, za katere vemo, da se brez finančno podprtih izkušenj in znanja vse prerade ustavijo ob vznožju Karavank.
Brez povečanja sredstev, ki jih slovenska država namenja kulturi, vsaj na 1,5 % bruto domačega proizvoda, kakor to priporoča Unesco, si težko predstavljam uspešno uresničitev ambiciozne preobrazbe zavodov, ustanovitev novih skladov in agencij, ki naj bi pod eno streho zbrali doslej razpršena prizadevanja pravnih oseb in posameznikov; kaj lahko se zgodi prav tisto, o čemer bi po predlogu NKP morali »obnoviti dvom«: da bo namreč
večina sredstev porabljena za ustoličenje in vzdrževanje kulturne birokracije in bo kulturne potrebe še naprej »bolje določal birokrat kot ljudje, ki se jih te potrebe tičejo«.
Primer: v podpoglavju, ki je namenjeno »statusu svobodnih ustvarjalcev«, med drugim piše, da se »cenzus za pridobitev pravice do državnega plačevanja osnovnega socialnega varstva svobodnih kulturnih ustvarjalcev in delavcev zviša, omogoči pa osnovno varstvo predvsem tistim, ki delujejo na tržno šibkih področjih, in mladim, ki se šele uveljavljajo«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani