nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
In zato si je drznil pozneje na novo prevesti iz italijanščine v francoščino celo Dantejevo Božansko komedijo, mojstrovino poeta, ki ga ima sam zaradi niza vzporednic za »italijanskega«, in za »slovenskega Danteja«.
, direktor Doma francoskih pisateljev (Maison des ecrivains), tudi pesnik in prevajalec (iz nemškega jezika) pravi, da je s prevajanjem pesmi pač tako, da so bodisi zveste, a okorne in včasih celo brez duha, če jih prevaja lingvist brez pesniške žilice, bodisi lepe, a nezveste, če jih prevaja poet brez trdnega lingvističnega znanja - da je skratka popolno zlitje zvestobe in lepote pri prevodu poezije tako redko, da ga je nemara mogoče imeti za nikoli dosežen ideal. To da je razlog, da se recimo v francoščino še vedno na novo prevaja tudi zelo stara poezija, celo Shakespeare; ker se pač vedno najde kdo, ki je prepričan, da se bo ob zlitju zvestobe pomenu besede in lepote njenega zvena prav njemu zgodilo, da bo prišel bliže vrhu prevajalskega Parnasa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani