nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Dogajanje spremlja živa glasba ( Cučitori) in v Ofelijinem monologu se glasbenik premakne na prizorišče. Oder spominja na elizabetinsko sceno, igralci igrajo tako rekoč sredi avditorija, pri čemer upoštevajo preprosto logiko, ki se je je Brook naučil v Afriki: ko igralec stopi na rob preproge, ni več v igri, identiteto pa osem nastopajočih spreminja s preprostimi kostumskimi spremembami. Režija je brookovsko preprosta, zgovornost dolguje detajlom, drobnim rešitvam, ki se izogibajo simboliziranju (čeprav brez simbolov le ne gre); nekaj prizorov je izjemno duhovitih (kot npr. grobarjev nastop; Bruce Myers, sicer stalni Brookov sodelavec, je zabaven tudi kot Polonij; ali sabljanje s trstikami, pa prizor z Yorickovo lobanjo, ki jo Hamlet dobesedno animira), nekaj likov je, kot rečeno, poenostavljenih (kot npr. Hamletova mati v izvedbi Natashe Parry); Ofelija (igra jo mlada indijska igralka Shantala Shivalingappa) pa se zdi v svoji vlogi nekako izgubljena, kakor da Hamleta - nihče od
njiju ni zaznamovan z ljubeznijo - ne razume, vse počne bolj iz nekakšnega občutka dolžnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani