nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Zato: Kadar nas pri posvečevanju poeta zanese v bližino zadnje znosne meje, se spomnimo njegovega stiha - svetost ne, pesmi večne mu branijo strohnet'; če pa nas zvablja v drugo stran, v nekakšno morebitno kantilensko frivolnost, ki tako izdatno od nekdaj zaposluje slovenskega »duha« in firbca, imejmo pri roki verz kdo ve, al' sam pred seboj ne beži. Malo nam bo nelagodno, ker se nam bo iz meglenega časa naenkrat zasmehljal čisto drugačen; počutili pa se bomo boljše - nekako tako, kot da stojimo pod brez godbe na pihala in brez častnih straž. Po človeško.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani