nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Seveda ni mogoče reči, da se NKP vprašanja založništva in slovenske knjige ne zaveda; prej je treba ugotoviti, da razumno upošteva svoje omejene zmožnosti pri brzdanju kapitalskih interesov (ki so v zadnjem času pripeljali do - hotenega? - kolapsa nekdaj vitalnih slovenskih založb) in si pri tem ne domišlja, da bi lahko ministrstvo za kulturo (kot je bilo kdaj prej že slišati) prevzelo vlogo založnika kakovostnih knjig. Zato ohranja nekatere utečene, vsekakor koristne »drugotne« mehanizme, kot je na primer podpora splošnoizobraževalnim knjižnicam, ki so precejšnji (čeprav ne zmerom dovolj programsko selekcioniran) kupec knjig, kot izrazito novost pa ustanavlja sklad za knjigo, na katerega prenaša nekatere naloge, ki jih je doslej opravljalo ministrstvo za kulturo, v prvi vrsti subvencioniranje knjižnih naslovov oziroma zbirk (tu z zadoščenjem ugotavljam, da se NKP zaveda pomembnosti kvalitetne prevodne literature in jo še naprej sprejema v svoj
»razvid«) in revijalnega tiska, določa mu pa tudi nekaj novih, predvsem v zvezi z nastajanjem in distribuiranjem knjige. Zamisel o posebnem »skladu« za knjigo je vsekakor hvalevredna, saj izraža dodatno pozornost izdelku, ki je »v razmerah svobodnega tržnega gospodarstva« hudo ogrožen, in mu skuša vrniti digniteto posebne dobrine, gotovo pa bo treba iznajti in udejaniti (ob obstoječih) še vrsto mehanizmov, da bo ustrezno, pravično in produktivno zaživela.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani