nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ni naključje, da ravno v času, ko pišem tole besedilo, dva uvodnika v slovenskih literarnih revijah brez dogovora obravnavata isto problematiko ( v Sodobnosti, pa v prihajajoči Literaturi): se zanimamo zlasti zase.
Podobno ambicijo NKP kaže v ukinjanju Potemkinovih vasi, kakršna je Kulturniška zbornica, v tem, da se ni predal vabljivemu sanjarjenju o sponzorskih potencialih (sponzorji v današnjem svetu podpirajo množično kulturo, recimo koncerte in Rolling Stonesov, visoko prepuščajo državi v oskrbo) ali tržni pravičnosti, na kateri smo v Sloveniji računali v slogu »plan enajste petletke je, da bo kulturo urejal trg«, ne nazadnje pa tudi v tem, da najde odnos tako do tradicionalnega kot sodobnega, ne da bi različne umetnostne prakse izključeval na račun drugih. Res, če hočemo na vsak način najti kaj osnove za kritiko, lahko omenjamo, da je njegov pogled evropocentričen, vendar precej manj od povprečnega ustvarjalca in odjemalca (tudi sodobne) slovenske kulture.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani