nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Skupna agencija je finančno nedvomno zahtevnejša izbira (za primerjavo: sorodni švedski inštitut ima 95 zaposlenih; se uspešno izogibamo celo vsakemu kulturnemu atašeju, tako da si lahko predstavljamo grozo, ki bo zgrabila varuhe proračuna, ko bodo ugotovili, kaj delovanje take ustanove pravzaprav pomeni in zahteva!), vendar izkazuje dobrodošlo ambicioznost, ki jo slovenski kulturi (tudi v mednarodnem merilu) prejkone primanjkuje. Ugotovitev NKP, da je »ena izmed nevarnosti za slovenski kulturni prostor težnja, ki je značilna za majhna okolja: zapiranje vase in s tem povezano samozadovoljstvo«, dovolj natančno opredeljuje eno izhodiščnih težav, skupaj z ugotavljanjem, da tuje zanimanje za slovensko kulturo »niti ni majhno, a mu ni zadosti ustreženo«. Ni naključje, da ravno v času, ko pišem tole besedilo, dva uvodnika v slovenskih literarnih revijah brez dogovora obravnavata isto problematiko ( v Sodobnosti, pa v prihajajoči Literaturi): se zanimamo zlasti zase.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani