nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
In konec koncev samostana v Mafri sploh nisem videla. Pa nič ne de, saj knjiga ne govori toliko o samostanu, več o drugih stvareh, o nenavadni ljubezni med moškim in žensko, pohabljenim vojakom in jasnovidko, o moči človeške volje, ki ponese telo nad oblake, o revah navadnih ljudi, torej o stvareh, ki so bistveno pomembnejše od napuha, pohlepa, razkazovanja moči in bogastva posameznika, pa čeprav monarha. Samostan, ki bi rad oponašal španski Escorial, pa je, kot pravijo, itak arhitektonsko skrpucalo, tako da je škoda, ker nisem videla resnične Mafre, še toliko manjša, za sprehode po tisti domišljijski Mafri pa telesna prisotnost na kraju samem sploh ni bila potrebna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani