nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Listina, ki jo imamo pred seboj, pa že na prvi strani opredeljuje slovensko kulturo predvsem v njeni neumetnostni vlogi - kot nadomestek državnosti: ustvarjala je samosvojost in odpornost znotraj tujih gospodarskih in političnih sistemov, hkrati pa bila trdna podlaga za duhovni in materialni napredek ter omogočala nastajanje visokih umetnostnih form. Stavek (ki sploh ni edini te vrste) ponuja povsem jasno logiko, da kultura, s kakršno naj se ukvarja MK, sploh ni skupek lepih umetnosti, temveč prej kultura nasploh (trdna podlaga za duhovni in materialni napredek, uresničevanje slovenske politične in gospodarske samosvojosti in odpornosti) in šele na koncu tudi kultura kot nastajanje visokih umetnostnih form. - V slovesnem preludijskem nadaljevanju potem sledi mikstum najrazličnejših vzklikov, ki jim je mati vsaj nepremišljenost, če že ne neprijateljevanje z obstoječim znanjem: od kod na primer trditev, da ima Slovenija ob začetku stoletja (20.) razvejen ... vzgojnoizobraževalni
sistem, ko pa se na primer ve, da smo šele takrat mukoma pridobivali prve slovenske srednje šole in da boj za univerzo še zdaleč ni bil končan (prva slovenska gimnazija je bila, saj to je splošno znano, zasebna škofijska v Šentvidu, 1905; šele tik pred prvo svetovno vojno pa smo dobili edino slovensko državno gimnazijo v Gorici - o vsem tem se je mogoče poučiti že kar v Enciklopediji Slovenije); tudi z osnovnim šolstvom ni bilo bolje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani