nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Krvava svatba nezgrešljivo nosi podpis Damirja Zlatarja Freya; Lorcovo besedilo rabi zgolj kot izhodišče, ki sproža razkošne in spektakelsko izčiščene podobe, nabije prostor s sugestivnimi simboli in vanj postavi trpeče in do vročičnosti napete kreature, prikaže sprevrženo in čistunsko vsiljivost množice, ki onemogoča in zatre svobodno izbiro posameznikov; predvsem pritisk na rob histerije prignane in trzavične množice je nekako stalnica njegovih predstav. Pri tem je Lorcovo gosto in poetično besedilo le prototekst, kot iz dramske tradicije pobrana in avtorsko predelana podzgodba o nevestinem pobegu s svatbe s svojim poročenim ljubimcem in, seveda, tragičnem lovu nanju. Ob tem so Lorcov edini verbalni okrušek v uprizoritvi uporabljena besedila pesmi, zdaj razkošno in udarno uglasbena in odpeta na robu razumljivosti, ki priskrbijo nekakšen komentar in objektivni pogled; glasbeno poudarjen in izstopajoč lik v uprizoritvi je Luna oziroma Smrt,
hladna in zapeljivo mikavna pojava iz nekega drugega sveta, recimo razkošnega in urbanega sveta tridesetih, ki spremlja vrvenje strasti in ljubosumja, usmerja reakcije razjarjene množice in daje vedeti, da mora biti v svetu, ki ga gledamo, tako in nič drugače.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani