nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Naj sta patos in ironija, ki vejeta iz Kozakovega pričevanja, še tako zaznamovana s časom ob koncu šestdesetih let, mislim, da mora nacionalni kulturni program danes še vedno, ne glede na bistveno spremenjene slovenske družbenopolitične idr. razmere, upoštevati ravno misel o paradoksnem položaju, v katerega smo postavljeni. Danes Slovenija seveda ni več »Trubarjev protestantski misijon« in » kulturni domislek«, »romantična katoliška provinca« ali socialistična republika z omejeno suverenostjo, pač pa zgodovinsko polno uresničena nacionalna formacija, toda z inferiorno »kritično maso«. Vprašanje kulture in obstoja skupaj z njo je v prvi vrsti problem našega notranjega konsenza, vprašanje naše socialne zdržljivosti in kreativne kondicije, ne nazadnje seveda tudi biološke potence.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani