nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Dejstvo, da živimo pod naraščajočim pritiskom t.i. »globalizacije«, ki se ji ni mogoče upreti, ampak je treba sprejeti njene daljnosežne izzive, nas ne odvezuje od tvorne skrbi za tisto, kar je bilo, je in ostaja v našem zgodovinskem okolju specifično-avtohtono-konstitutivno, sicer nas bo pobralo po hitrem postopku. Vztrajati smo dolžni v svojem »temeljnem paradoksu« ali »razkrižju«, s katerim je pred časom označil slovensko resnico (cf. v Ameriki) - zavedati se namreč, da »ni zadosti, če smo odprti, važno je, da vztrajamo v svoji zakrknjenosti, ni zadosti, če smo kozmopolitski, vztrajati moramo do nesmisla v svoji specifičnosti, ni zadosti, če razvijamo svoje moderne institucije, treba je ohranjati tudi vse čudne in negospodarne izraze naše avtohtonosti, ni zadosti, če se trudimo hiteti v korak s časom, trdoglavo se moramo pri tem držati svoje zgodovine - biti moramo to, kar smo hoteli biti in na kar nas je usoda obsodila« ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani