nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Seveda pa to ni le njihova krivda, temveč tudi krivda njihovih uredništev: zadeve, ki jih omenjam, v glavnem nikogar ne zanimajo ‒ oziroma velja zanje predpostavka, da nikogar ne zanimajo, ker novinarska baza pač sodi sama po sebi.
Smeri razvoja slovenskega pojmovanja dopisnikov iz tujine pa gredo še naprej: od diplomatsko-politoloških dopisnikov h kabinetno-dnevnosobnim, od teh pa h kuhinjskim: komercializacija medijev je prinesla tip honorarnega amaterja, ki bi ga lahko opisali kot človeka, ki tam in tam slučajno živi ‒ bodisi da študira, dela, je poročen, domačin, izseljenec ‒, pozna bogu tega in tega urednika, ima znosen glas in je brez govorne napake, če gre za poročanje za elektronske medije, ter je sposoben stvoriti nekaj stavkov v minuto dolg prispevek ali odstavkov v dve tipkani dolg članek, če dela za tisk. To pa seveda ni več samo problem novinarskega profesionalizma, temveč tudi sindikalni problem cehovske inertnosti sistema, v katerem lahko nek
poklic opravlja kdorkoli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani