nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Čez ves oder razpotegnjeno ploščato prizorišče, z (japonskimi) panoji, ki se odpirajo zdaj v dvigalo, zdaj v omaro, pa sobo ali predavalnico, v njej centralno »okno« pralnega stroja, ki opravlja tudi druge funkcije, nad vsem pa dolga kovinska rampa, z ene strani osvetljena, z druge pa zrcalna, z dviganjem in spuščanjem ustvarjajoča različna učinkovita prizorišča - vse to ponuja Lepageu kot edinemu nastopajočemu v različnih vlogah veliko igralnega prostora, ki pa je hkrati tudi stilno označen: s sivinami in praznino, ki izjemno sugestivno sporoča izvirno samoto predstave Temna stran meseca. Pri tem je režiserju v pomoč besedilo, sestavljeno iz gostih poetičnih drobcev, vselej zamišljeno kot dialog (najpogosteje po telefonu), sicer pa monološko, izklicujoče tesnobna, čeprav rahla in nežna emocionalna stanja junaka.
Lepage je neponovljiv tudi v tretji vlogi, kot igralec: svoje observacije in obsesije predstavlja z nenehno rahlo avtoironijo,
bolje, hudomušnostjo, humornostjo, nekoliko resignirano, a tudi iskreče vitalistično.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani