nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Mirna, na detajlih in skorajda lirični pripovedi grajena predstava je (ob koncu navdušenim) gledalcem pripovedovala zgodbo o dveh bratih, njuni izginuli družini, o samoti sredi »urbanih polj« in ljubezni do vesolja. Čez ves oder razpotegnjeno ploščato prizorišče, z (japonskimi) panoji, ki se odpirajo zdaj v dvigalo, zdaj v omaro, pa sobo ali predavalnico, v njej centralno »okno« pralnega stroja, ki opravlja tudi druge funkcije, nad vsem pa dolga kovinska rampa, z ene strani osvetljena, z druge pa zrcalna, z dviganjem in spuščanjem ustvarjajoča različna učinkovita prizorišča - vse to ponuja Lepageu kot edinemu nastopajočemu v različnih vlogah veliko igralnega prostora, ki pa je hkrati tudi stilno označen: s sivinami in praznino, ki izjemno sugestivno sporoča izvirno samoto predstave Temna stran meseca. Pri tem je režiserju v pomoč besedilo, sestavljeno iz gostih poetičnih drobcev, vselej zamišljeno kot dialog (najpogosteje po telefonu), sicer pa
monološko, izklicujoče tesnobna, čeprav rahla in nežna emocionalna stanja junaka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani