nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Vse, kar moram slišati jaz, je ime moje stare soseske, ki ga vzklikajo z namenom, da bi prizadejali telesne poškodbe, in moj osebni, ponotranjeni globus se znova zavrti, rotira me nazaj na mojo ulico, v mojo hišo na Dedinjah, kjer se opotekam nazaj po temnih stopnicah in nazaj v čas, zavedajoč se, da ne smem zbuditi staršev. Bo ta tisočglava množica jurišala mimo naše hiše, preden se bo obrnila levo h glavnemu cilju? Bodo vse stanovanjske zgradbe in hiše moje preteklosti rabile kot osne točke, vrtišče, na katerem se zavrti zgodovina?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani