nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
samostojni knjižni vstop v slovensko literarno sceno v zgodnjih devetdesetih letih je pomenil navdihujoč obet za možnost svojevrstnega zasuka od tistih usedlin modernizma, ki so z abstraktnimi in globoko individualiziranimi, da ne rečem povsem zasebnimi obsesijami še vedno začrtavale temeljni okvir pesništva pri nas. Zupanova odkritosrčno romantična pisava, ki se sploh ne sramuje svoje čustvene, intuitivne in vznesene narave, je z osvobajajočo kretnjo skušala vrniti dostojanstvo pesniku kot vidcu, pesniku kot mističnemu preroku, čigar sporočila posluša le še manjšina; vendar je to srečna manjšina. Srečna zato, ker se navsezadnje »v Arkadijo vstopa le v parih«, kakor pravi v ganljivi pesmi Hvar.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani