nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Njegov pesniški jezik je presvetljen z umirjeno in nežno notranjo svetlobo, ki valovi v dolgih, oceanskih verzih. Ti se prelivajo v širokih pokrajinah na križiščih zanosa, umirjene refleksije in narativnosti, za katero mislim, da predstavlja njegovo največjo moč. Če se ozrem nanjo iz širšega zornega kota sodobne slovenske poezije, vidim izvirno in samosvojo pesniško osebnost, ki se ne zmeni za popularne trende, a zagotovo pomembno zaznamuje naš prostor in čas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani