nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Najbolj preseneča njeno pojmovanje ilustracije kot avtonomne slikarske zvrsti; še več, kot slikarski ciklus s prevladujočim lirskim značajem. Slikarka nima rada ilustracij kot pripoved o vsebini ali kot njen likovni dopolnjujoči komentar (kar je sicer prevladujoč evropski pristop), ampak išče skladje v odnosu med tradicionalnimi kitajskimi prizorišči in utrinki iz narave kot najvišjo planetarno vrednoto. Človeške figure, kolikor v njenih ilustracijah sploh nastopajo, so marginalne, potopljene v ambient, največkrat nadrealističen, pravljični ali izmišljeni, s poudarjeno lirično sivino, povsem tujo krajinskemu verizmu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani