nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Imam svojo, po mojem originalno in celo spravljivo teorijo kontinuitete: obstoj teh zloglasnih sil ‒ za katere sicer ne mislim, da so mračne ‒ priznavam, vendar jih za razliko od pomladnikov ne lociram počez med tiste, ki so bili politično aktivni in domnevno indoktrinirani že v prejšnjem režimu, temveč ravno med volilce teh paraparlamentarnih strank oziroma interesnih skupin, kakršni sta Desus in SNS.
Jelinčičeva stranka, na eni strani, je zgolj populistično utelešenje neuničljivega nergaštva egoističnega malega človeka brez horizonta: in četudi v politiki še nikoli niso bili pomembni kako drugače kakor za število, ko so bili drugim strankam bodisi napoti ali pa njihovi po sili zavezniki, kljub temu z vedno manj glasovi kar naprej prihajajo v parlament.
Desus, po drugi ‒ poleg predsednika države ‒, pa je v očeh časovno občutljivih državljanov simbolna garancija, da se ne bo preveč stvari preveč na hitro spremenilo, da
pač tranzicija ne bo preveč boleča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani