nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Poročevalec, ki mora v časovni (rok za objavo) in prostorski stiski (50 vrstic) povzemati približno tri ure trajajočo, vsebinsko skrajno raznovrstno in z nikakršnimi skupnimi stališči, predlogi in sklepi poenoteno razpravo, se le stežka izogne gornjima in podobnim očitkom neposredno sodelujočih akterjev dogajanja. Sam sem se v položaju, ko preprosto ni bilo mogoče povzeti vseh govornih prispevkov načeloma povsem enakovrednih udeležencev razprave, pač odločil za bežen in, seveda, subjektiven »prelet« skozi pripombe, ki so ostale v beležki (in o tem »nepopolnem« načinu poročanja sem bralce dovolj jasno obvestil). Ker sva s kolegom s tiskovnih konferenc vlade in ministrstva za kulturo že prej izčrpno poročala o predlogu NKP oziroma o poudarkih, ki jih je tam predstavil minister z najožjimi sodelavci, se mi je zdelo s seje sveta za kulturo najprimerneje povzeti pač čim več tam izrečenih pripomb izbranih predstavnikov kulture in umetnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani