nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Kruto in mučno zgodbo padanja štirikratnega morilca (očeta, matere, kriminalista in dečka) v samopogubo oziroma smrt so gostje iz Beograda uprizorili kot univerzalno kritiko sodobne urbane civilizacije in drobnih vsakdanjih sprenevedanj polne meščanske (družinske in družbene) morale, znotraj katere si lahko uporniški mladenič samouničujoče poišče možnost identitete le s krvjo oziroma do skrajnosti stopnjevanim nasiljem. Na kovinsko hladnem in neprijaznem zaprtem prizorišču vsesplošne jetnišnice (z zamreženimi okenskimi odprtinami, mrzlimi kovinskimi vrati, ograjami in stopnicami iz železnih cevi) so se dogajali mestoma človeško topli in neposredni (zlasti prizori ljubezni) in mestoma surovi prizori urbanega nasilja, ki so angažirano razkrivali vso moralno vprašljivost alibično vzvišene meščanske družbe ter tenkočutno našli notranje bogastvo človeškega bitja tudi v izločeni in zavrženi podobi »popolnega zločinca«. Za učinkovito likovno plat uprizoritve je poskrbela, za močno
glasbeno oporo pa Kiril Džajkovski.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani