nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Med njimi se je z neprikrito ganjenostjo in kratkim nagovorom »svojemu občinstvu« (v Mariboru je namreč pred leti sodeloval v Pandurjevi krstni uprizoritvi Svetinovega Babilona) priklonil tudi znani gledališki in filmski zvezdnik, ki pa je tokrat svojim večinoma mlajšim kolegom pomagal le iz ozadja - kot producent uprizoritve in šepetalec pri predstavi.
Kruto in mučno zgodbo padanja štirikratnega morilca (očeta, matere, kriminalista in dečka) v samopogubo oziroma smrt so gostje iz Beograda uprizorili kot univerzalno kritiko sodobne urbane civilizacije in drobnih vsakdanjih sprenevedanj polne meščanske (družinske in družbene) morale, znotraj katere si lahko uporniški mladenič samouničujoče poišče možnost identitete le s krvjo oziroma do skrajnosti stopnjevanim nasiljem. Na kovinsko hladnem in neprijaznem zaprtem prizorišču vsesplošne jetnišnice (z zamreženimi okenskimi odprtinami, mrzlimi kovinskimi vrati, ograjami in stopnicami iz železnih cevi) so se dogajali mestoma
človeško topli in neposredni (zlasti prizori ljubezni) in mestoma surovi prizori urbanega nasilja, ki so angažirano razkrivali vso moralno vprašljivost alibično vzvišene meščanske družbe ter tenkočutno našli notranje bogastvo človeškega bitja tudi v izločeni in zavrženi podobi »popolnega zločinca«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani