nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Vse to pa ne velja samo za notranjost, iz katere pesnik govori, ampak tudi za svet, ki ga dojema: »Ta svet - ta čas - in vse - kar je, je privid tega, česar ni.« To je »horror mundi: groza sveta«.
Veličina Strniševe poezije je ta, da svojega sveta ne kaže v brezobličnem stanju, iz katerega nastaja, ampak ga iz notranjosti projicira navzven v slikovnost podob, likov in prizorov, s pomočjo mitov, pravljičarstva, zgodovine ali literature, pogosto iz ljudske domišljije, verovanj in pesništva, zmeraj pa obvladano, mirno in zgolj estetsko; kot podobar, ki »podobo na ogled postavi«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani